Tukaj so zbrane ideje, kam in kako kolesariti po Sloveniji, če bi se radi odmaknili od glavnih in bolj prometnih cest na tiste bolj tihe in neopažene od masovnega turizma. Tisti, ki radi kolesarite po Sloveniji, pa vas moti hrupen in smrdeč promet, morate verjetno samo zamenjati traso vaših izletov in spoznali boste drugo stran Slovenije, ki vas bo verjetno očarala tako kot naju in še mnogo koga.
Na zemljevidu na levi strani si lahko ogledate nekaj poti, ki so zbrane skupaj v enem zemljevidu, nato pa predstavljene še vsaka posebej. Velika večina teh poti je bila preizkušenih na različnih izletih, ne pa popolnoma vsi deli. Vendar v Sloveniji kmalu ugotoviš, katera cesta je bolj prijazna: slaba asfaltna ali velikokrat celo makedamska. Tista preko Sviščakov recimo je že taka: naporna, a v zameno vrača toliko lepih pogledov, da na napore kmalu pozabiš.
Zemljevid, ki se izkazal kot najbolj praktičen, je tisti od AMZS-ja. Dobi se ga na večini bencinskih črpalk. Je precej natančen in ima malo napak. Za tiste še bolj natančne je verjetno najbolje, da si za na pot fotokopirajo liste iz Atlasa Slovenije.
Še to: vsi predlogi so primerni za bolj robustna kolesa (gorska ali treking) z gumami, ki niso namenjene izključno za dober asfalt. Ceste so vedno speljane malo bolj v hrib, kot bi lahko bile, vendar tisti, ki jih prekolesari, ponavadi na koncu ugotovi, da napori niso bili zaman. Prestave so zato, da jih uporabljate :-)

Kraška planota
Vsekakor eden najlepših koncev Slovenije za popotno, pa tudi samo izletniško kolesarjenje. Kot povsod drugod je tudi tukaj najbolje ubirati manj obremenjene in zasedene ceste ter si požvižgavati med sproščeno vožnjo po kraških gričih in med vinogradi. Tisto, kar naredi Kras za posebno prijaznega, pa so prostori za divje kampiranje, ki jih je skoraj povsod na pretek. Večina Krasa je namreč zasajenega z manjšimi gozdički, ki skupaj s kamnitimi ograjami varujejo zemljo pred kraško burjo. Vmes je povsod polno prijaznih jas, ki kar vabijo na nočni počitek. Ko tukaj kolesarimo, se zvečer ponavadi ne moremo zediniti samo, katera jasa je bolj primerna za šotorjenje :-)
Na zemljevidu so s tremi barvani označeni trije predlogi za kolesarjenje po celi dolžini in sicer od Sežane do Vrtojbe ali nazaj.

Dolina reke Soče
Krasen cilj tako za popotne kot izletniške kolesarje. Zelo dobra izbira tudi za poletne enotedenske počitnice. Gorskokolesarskih tur tukaj res ne zmanjka (prej zmanjka časa), seveda pa dolina slovi tudi po drugih aktivnostih.
Na zemljevidu so zbrane alternativne poti od Nove Gorice do Kranjske Gore. Seveda je večina alternativ zbranih v južnem delu doline, saj severni s strmimi pobočji ne dovoljuje ravno veliko kolovratenja po cestah, ker jih preprosto ni. Vse alternative so namenjene tistim, ki s seboj prinesejo že nekaj kondicije. Prelepa narava v nasprotnem primeru rada pokaže zobe.
Dodan je še izlet na Mangartsko sedlo z najvišjo slovensko cesto, ki seže do cca. 2100 m.

Predlog za izlet: SZ Slovenija
Začetek in konec v Ljubljani ali kjerkoli drugje na tej krožni poti. Cela tura je precej hribovita, zato je dobro imeti nekaj kilometrov že v nogah, sicer v klance tenko piskaš. Ker tura ni dolga (okoli 400 km), jo je dobro planirati tako, da se vnaprej ve, kakšno bo vreme, ker jo brez težav opraviš v 3-4 dneh. Če te na tem izletu namaka, ostaneš prikrajšan za veliko razgledov na vršace, ki so sicer tisto glavno na tej poti. Seveda je to samo eden od krogov zahodne Slovenije, kombinacij je na pretek, predvsem še malo bolj proti jugu in z vključevanjem Krasa.

Predlog za izlet: "Idealna tura"

Ta izlet je dobil ime, ko sva z Gorazdom ždela ob Kolpi, se grela ob ognju in se pogovarjala, kako neverjetno dobro turo sva sestavila skupaj. "Ej, a si za, da tole potegneva kar tja do Nepala?" -- "Ja, za hrano bova pa posodo pomivala!" ...
Ko sem jo z Manco, Primožem in Boštjanom čez nekaj let ponovil, smo ugotovili, da je verjetno res precej blizu idealnosti. Iz Ljubljane preko Logatca do Godoviča, skozi Črni Vrh, Trnovski gozd, čez Kras, skozi Škocjanske jame, čez Brkine in Sviščake (z morebitnim skokom na vrh Snežnika), od koder padeš v najhladnejšo slovensko dolino, kjer leži vas Babno Polje. Pa čez dva hriba in spust v dolino Kolpe, ob kateri se pelješ do Broda in zaviješ proti Kočevju, a kmalu skreneš čez Gotenico in Kočevsko Reko, do Ribnice in Sodražice ter preko Blok do Cerknice. Še malo se pretegneš do Rakitne in se spustiš nazaj v barjansko meglo. Idealno!

Predlog za izlet: Vzhodna Slovenija
Vzhodna Slovenija je za odtenek manj hribovita od zahodne. Vendar samo, če se hribom malo bolj izogibaš. Ta predlog prav tako vključuje kup vzponov in spustov in še največ ravnine se nabere južno in vzhodno od Maribora ter nekaj malega po Dolenjskem in Beli Krajini. Najprej se malo dotakneš Kamniško-Savinjskih Alp in Logarske doline, nato skočiš do Koroške, prestopiš spet nazaj na Štajersko, kjer se kmalu pokaže Pohorje, ki ga prečiš od Zreč do Maribora. Sledi nekaj ravnine preko Ptuja, a se kmalu začnejo tla spet bolj grbančiti. Po prečenju Kozjanskega se lahko naužiješ malo sevanja pri Krškem in nato nadaljuješ preko Dolenjske do Bele Krajine. Tam je menda treba paziti, kje se kampira, tako vsaj pravijo domačini. Sledijo kočevski gozdovi, kjer je menda vse polno medvedov. Tukaj se lahko tura združi s tisto, ki poteka po "idealni", lahko pa z malo brkljanja po zemljevidu najdeš obilo manjših cest nazaj do Ljubljane.